Obd | SloKJV | STEP |

Abdija

Obadiah

1. Poglavje

1 Videnje Obadjája. Tako govori Gospod Bog glede Edóma: „Slišali ^a smo govorico od Gospoda in predstavnik je poslan med pogane: ‚Vstanite in vzdignimo se v bitki zoper njega.‘ 2 Glej, naredil sem te majhnega med pogani, silno si preziran.

3 Ponos tvojega srca te je zavedel, ti, ki prebivaš v skalnih razpokah, ^{▼▼[skalnih razpokah: Edómci so prebivali na gori Seír, ki je polna votlin iz mehkega kamnitega peska. Tam je tudi še sedaj znano mesto Petra.]} katerega prebivališče je visoko, ki v svojem srcu praviš: ‚Kdo me bo privedel dol na tla?‘ 4 ^c Čeprav se povišuješ kakor orel in čeprav si svoje gnezdo postavil med zvezde, te bom od tam privedel dol,‘ govori Gospod. ^d 5 ‚Če pridejo k tebi tatovi, ^e če roparji ponoči (kako si iztrebljen!), mar ne bodo kradli, dokler nimajo dovolj? Če pridejo k tebi obiralci grozdja, mar ne bodo pustili nekaj ^{▼▼nekaj…: ali, paberkovanja.} grozdov? 6 Kako so Ezavove stvari preiskane! Kako so njegove skrite stvari poiskane! 7 Vsi možje tvoje zaveze so te privedli, celó k meji. Možje, ki ^{▼▼ki: hebr. tvojega miru.} so bili v miru s teboj, so te zavedli in prevladali zoper tebe. Tisti, ki jedo ^{▼▼Tisti, ki jedo…: hebr. Možje tvojega kruha.} tvoj kruh, so položili rano ^{▼▼[rano: hebr. zaroto, ali, past.]} pod teboj. Nobenega razumevanja ni v njem. ^{▼▼njem: ali, tem.} 8 ^k Mar ne bom na ta dan,‘ govori Gospod, ‚celo uničil modre može iz Edóma in razumevanje iz Ezavove gore? 9 In tvoji mogočni ljudje, oh Temán, bodo zaprepadeni do konca, z namenom, da bo lahko vsakdo iz Ezavove gore iztrebljen s pokolom.

10 Zaradi tvojega nasilja ^l zoper tvojega brata Jakoba te bo pokrila sramota in iztrebljen boš na veke. 11 Na dan, ko stojiš na drugi strani, na dan, ko tujci odvedejo njegove ^{▼▼njegove…: hebr. njegovo imetje.} sile ujete in tuji ljudje vstopijo v njegova velika vrata in odvedejo ujetništvo in mečejo žrebe nad Jeruzalemom, si bil celo ti kakor eden izmed njih. 12 Toda ne bi smel gledati na dan svojega brata, na dan, ko je postal tujec, niti ne bi smel imeti veselja nad Judovimi otroci na dan njihovega uničenja, niti ne bi smel ponosno ^{▼▼ponosno…: hebr. poveličati svojih ust.} govoriti na dan tegobe. 13 Ne bi smel vstopiti v velika vrata mojega ljudstva na dan njihove katastrofe. Da, ne bi smel gledati na njihovo stisko na dan njihove katastrofe niti rok položiti na njihovo ^{▼▼njihovo…: ali, njihove sile.} imetje na dan njihove katastrofe; 14 niti ne bi smel stati na razpotju, da bi iztrebil njegove, ki so pobegnili; niti ne bi smel izročiti ^{▼▼izročiti: ali, zapreti.} njegovih, na dan tegobe. 15 Kajti dan Gospodov je blizu nad vsemi pogani. Kakor ^q si ti storil, tako bo storjeno tebi. Tvoja nagrada se bo povrnila na tvojo lastno glavo. 16 Kakor ste pili na moji sveti gori, tako bodo vsi pogani nenehno pili, da, pili bodo in bodo požrli ^{▼▼požrli…: ali, izpili.} in bodo kot, da jih ni bilo.

17 Toda na gori Sion bo ^{▼▼bo…: ali, bodo tisti, ki pobegnejo.} osvoboditev in tam ^{▼▼tam…: ali, ta bo sveta.} bo svetost, in Jakobova hiša bo v last vzela njihove posesti. 18 Jakobova hiša bo ogenj in Jožefova hiša plamen, Ezavova hiša pa strnišče in v njih bodo vžgali in jih požrli, in tam ne bo nobenega ostanka Ezavove hiše, kajti Gospod je to govoril. 19 Tisti iz juga bodo vzeli v last goro Ezav, in tisti iz ravnine Filistejcev bodo v last vzeli Efrájimova polja in polja Samarije, Benjamin pa bo posedel Gileád. 20 In ujetništvo te vojske Izraelovih otrok bo vzelo v last to od Kánaancev, celó do Zarepte; in ujetništvo Jeruzalema, ki ^{▼▼ki…: ali, bo posedlo to, kar je v južnih mestih.} je v Sefarádu, bo posedlo južna mesta. 21 Rešitelji ^v bodo prišli na goro Sion, da sodijo Ezavovo goro, in kraljestvo ^w bo Gospodovo.‘“